Mogoče ste že pomislili: "Moram se bolj zavzeti zase!" Toda, kako se v praksi zavzeti zase na spoštljiv način do sebe in drugih? Temu se reče asertivnost.
Asertivnost je slog komuniciranja in sposobnost oz. veščina, da oseba lahko izrazi svoja čustva, misli, prepričanja in mnenja na odprt način, ki ne krši pravic drugih.
Na primer, mogoče vam je neprijetno izraziti mnenje, ki je drugačno od mnenja drugih, vam je težko reči ne, ko vas nekdo vpraša za uslugo, katero dejansko ne želite narediti, ali ne veste, kako odreagirati, ko vas nekdo kritizira ali ponižuje. V takih primerih, mogoče ne najdete pravega ravnotežja v besedah in zato reagirate ali preagresivno (npr. kričite, žalite, togo zahtevate, kaznujete) ali ste pasivni oz. se enostavno ne zavzamete zase in ste tiho, zato se vam zdi, da vas dostikrat ljudje izkoriščajo.
Prvi od omenjenih slogov komuniciranja predstavlja agresivnost, ki je slog, ki krši pravice drugih; drugi pa je pasiven slog, kjer kršimo svoje lastne pravice. Verjetno ste tudi slišali za pasivno-agresivno komunikacijo. Gre za to da je oseba v bistvu agresivna, vendar na pasiven ali posredni način. Na primer, nekdo je lahko jezen, vendar ne deluje na očitno agresiven način (npr. vpije ali nekoga udari), namesto tega pa lahko jezno molči in zapleta sodelovanje.
Lahko si te sloge komunikacije predstavljamo kot os, kjer je na eni skrajnosti agresivno vedenje, ki ne spoštuje pravic drugih oseb, in na drugi skrajnosti pa pasivno vedenje, pri katerem ne spoštujemo sebe in svojih lastnih pravic. Na sredini omenjene osi je t.i. asertivno vedenje, pri katerem spoštujemo svoje želje, potrebe in pravice kot tudi želje, pravice druge osebe. Ta način komuniciranje nas ne bo vedno pripeljal do tistega, kar si želimo, vendar je najboljši način, da ohranjamo dobro komunikacijo in dobre odnose. Bolj odpira pogovor in večja je verjetnost, da bomo zadovoljni s seboj, da bomo pripeljali druge, da nam prisluhnejo ali da bomo prišli do razpleta, kjer so obe strani zadovoljne z dogovorom.
Ni vedno enostavno biti asertiven in včasih rabimo veliko vaje da uravnotežimo spoštovanje na obe strani, do sebe in sogovornika. Pogosto se zgodi, da se dolgo ne zavzemamo zase in potem nam »poči film« in odreagiramo preburno, oz. agresivno. Osebi na drugi strani morda ni jasno, zakaj se razburjamo, saj drugače nismo taki, ali situacija ni niti blizu tako resna.
Težave v izražanju svojih želja, mnenj in zahtevanju svojih pravic so lahko resen vir stresa v našem vsakdanjem življenju. No, glede na to, da je asertivnost veščina, je dobra novica ta, da se jo lahko naučimo in v njej izurimo. Moramo se naučiti asertivno misliti, asertivno komunicirati ter vedeti se bolj asertivno. Prvi korak je, da se sploh zavedamo, ali je naše vedenje in komunikacija na kateri od skrajnosti, oz. agresivno ali pasivno. Bodite čuječni v situacijah in opazujte, kdaj ste mogoče preveč pasivni in ne slušate lastnih želj, kdaj pa preveč agresivni in ne upoštevate želje drugih.
Čuječna soba pa ponuja trening asertivnosti, v katerem se naučite teorijo kot tudi praktičnih primerov, ter dobite priložnost med dvema srečanji vaditi vašo novonaučeno veščino.