Čuječnost je meditacijska metoda izhaja iz kombinacije kognitivne terapije in zen-budizma ter je v zadnjem desetletju postaja prepoznavna na zahodu. Temelji na znanstvenih dognanjih in se je pokazala kot zelo učinkovita pri zmanjševanju simptomov stresa, anksioznosti, depresije, motnjah hranjenja.
Čuječnost po Kabat-Zinnu (1990) pomeni biti pozoren na določen način: z namenom, v sedanjem trenutku in brez presojanja. Gre za učenje, kako naj se ljudje nenehno zavedajo slehernega trenutka, brez presojanja in odpora, se bolje spoznajo, pridejo v stik s samim seboj in ustvarijo empatični in poglobljen odnos do sebe. Zaradi tega se začnejo obnašati bolj aktivno in zavestno ter niso več na t.i. avtomatskem pilotu.
Programi razvijanja čuječnosti so običajno sestavljeni iz različnih psihoedukacijskih predavanj in meditacijskih vaj, imenovanih formalna in neformalna praksa. Pod formalno prakso sodi izvajanje meditacijskih vaj, kot so meditacija dihanja, pregleda telesa, sedeča meditacija, joga meditacija. Neformalna praksa pa predstavlja razvijanje prakse čuječnosti v vsakdanjem življenju, kot so npr. čuječna hoja, čuječno prehranjevanje, čuječno prhanje in pranje zob, čuječno poslušanje osebe ipd. (Kabat-Zinn, 1990).
Čuječnost se pokazala kot zelo uspešna pri obvladovanju stresa in razvijanju zdravih navad obnašanja. Dokazano je namreč, da redno izvajanje čuječnosti zmanjšuje simptome stresa, kar vpliva na povečanje pozitivne percepcije zdravja in zdravih navad obnašanja. Pokazalo se je tudi, da ljudje ki redno izvajajo čuječnost, imajo večje zadovoljstvo z življenjem in bolj izpolnjujoče odnose.
Podobni članki: