Mindfulness se najčešće upotrebljava za smanjivanje simptoma stresa. Kada smo odporniji na stres i emocionalne reakcije, smanjujemo vjerojatnost emocionalnog hranjenja. Mindfulness nam pomaže da bolje upravljam svojim emocijama.
Ponekad ljudi previše jedu kao način suočavanja s negativnim emocijama. Na taj način im se kratkotrajno odmakne pažnja s vlastitih problema. Kada se čovjek nauči bolje i zdravije suočavati sa stresom, kao što je to npr. mindfulness meditacija usmjerena na disanje, ne riješava neugodu nastalu zbog neugodnih emocija pomoću hrane. Nauči se tolerirati svoje emocije, bez obzira n ato koliko su neugodne, bez da emocije potiskuju ili ih trpaju u sebe hranom.
Mindfulness pomaže da ste povezaniji s vašim tijelom. Kada ste povezaniji s tijelom, zaustavljate se u jedenju u trenutku kada ste realno siti te zbog toga jedete realističnije količine porcija. Ponovno se povezujete s vašim tjelesnim signalima gladi i sitosti, tako da znate kada jesti i kada se zaustaviti. Jednako tako bolje razlikujete različite vrste gladi (npr. žeđ, glad za hranu, za lijepim, za udobnosti, za povezivanjem s ljudima), te se pravilnije pobrinete za zadovoljenjem svojih potreba.
Kada ste mindful, manja je vjerojatnost da ćete se ponašati nesvjesno i biti na tkz. automatskom pilotu npr. nesvjesno grickanje, nesvjesni zalogaji, nesvjesno posezanje za još slatkoga.
S mindfulnessom kuhanje i priprema hrane može postati užitak za sebe. Pažljivije izabiremo sastojske, pažljivi smo kako kombiniramo hranu i usmjereniji u svaki korak procesa kuhanja.
Z čuječnosti se naučite popolnoma uživati v hrani, med tem ko jeste. Bolj močno občutite različne okuse, spreminjanje okusov medtem ko žvečite in občutek polnine ko ste siti.
Ko se naučite čuječnosti, začnete opažati problematično mišljenje in občutke o hrani, ter kako vplivajo na način kako jeste (npr. spopadanje z krivdom ali hrepenjenjem). Bolj kot da reagirate na misli povezane z hrano (katere vas spodbujajo da jeste), vi zavestno izirate odgovoro na njih. Lahko poslušate tiste misli brez da jih ubogate.
Ja! Z čuječnostjo lahko jeste vse in svašta. Ne obstajajo meje. Omejitve provzročajo hrepenjenje! Na primer, če si rečete da ne boste nikoli več jedli vaše najljubše sadje, se boste presenetili koliko več ga si boste želeli. Ampak moram poudariti eno resnico: čim več boste uglašeni z tem kaj jeste in kako jeste tim bolj boste bolj izbirčni kaj konzumirate. Ljudje ki čuječno jejo, pogosto jedo manj hitre hrane, saj jim je okus preveč masten, umeten in preveč obdelan. Okusna čustva jim postanejo bolj občutljiva in opazujejo, na primer, da jim je čaj preveč posladkan, ali da je nekakšna jed preveč slana. Prav tako, ljudje ki čuječno jejo začnejo bolj opazovati in brati sestavino hrane ki jo kupujejo in se izogibajo umetnim aditivim in strupenim sestavinami saj občute da jim ne dajo dober občutek v telesu. Oni vseeno v časih jejo hitro, sladko in nezdravo hrano, ampak manj pogosto in v manjšim količinam saj jim je to dovolj da zadovolje željo. Torej, okus hrane se spremeni ko postanete bolj zavestni uživalci hrane