Ali ste vedeli, da vsak človek na dan “proizvede” povprečno med 65.000 in 70.000 misli? Misli nam pomagajo pri razlagi sveta okoli nas, pojasnjujejo naše izkušnje in pomagajo pri ocenjevanju samega sebe, drugih, sveta. S pomočjo mišljenja rešujemo probleme in načrtujemo prihodnje korake, vendar veliko naših misli nam sploh ne pomaga pri vsakdanjem življenju ter k temu sploh niso resnične.
Pravzaprav zelo pogosto mešamo objektivno stvarnost z našimi interpretacijami in ocenami, nezavestno izkrivljamo realnost ali prehitro zaključujemo tudi ko imamo premalo razpoložljivih informacij. Napake v razmišljanju (kognitivne distorzije) so slabe navade, ki jih uporabljamo, da bi stvarnost interpretirali nelogično in nerealno, večinoma, ko interpretiramo svoje neprijetne izkušnje. Tako sami sebi onemogočamo, da vidimo stvari takšne, kot dejansko so.
Večinoma so to misli, ki se ponavljajo, so avtomatske, jih nenehno vrtimo v svojih glavah kot pokvarjeno ploščo. Te misli so nastale na temelju naših zgodnjih izkušnji, verjetno že v otroštvu ter so zdaj že stara navada. Postale so vzorec našega mišljenja. Ta vzorec pa določi naša razpoloženja in čustva, vedenje in izkušnje. Tako se najdemo tudi v začaranem krogu negativnih misli, čustev in vedenja. Začarani krog je potrebno prekiniti ... Prvi korak k spremembi naših negativnih misli je, da se jih zavedamo.
Se počutite slabo? Kaj vam je hodilo skozi glavo, preden ste se začeli tako počutiti? Več o povezanosti misli in čustvih preberite si v članku
Drugi korak je, da preverite, če so vaše misli točne, uravnovešene, logične ali ste pretirano izkrivili interpretacijo tistega, kar se vam dogaja? Ali ste naredili eno od napak v razmišljanju?
Preberite si nekatere od napak v razmišljanju in preverite ali jih prepoznate v lastnem razmišljanju. Dejstvo je, da vsi delamo napake v razmišljanju. Za začetek jih je dobro ozavestiti. Glavne vrste napak v razmišljanju so pretirano posploševanje, prehitro zaključevanje in čustveno zaključevanje.
Ta teden vam predstavljam prvo skupino napak v razmišljanju.
Pretirano posploševanje
Pretirano posplošujemo, ko na temelju enega samega negativnega dejstva ali primera, si ustvarimo pravilo. Ko na temelju enega samega primera zaključujemo, da bo vedno tako, ne preverjamo to, ampak močno že v to verjamemo brez preverjanja. Na primer, ko na temelju ene napake v službi (šoli), ocenimo, da smo izredno nesposobni. Ko prijatelj zavrne naše povabilo na kavo in mi zaključimo, da nas sploh ne mara. Vsakič, ko na temelju enega primera generaliziramo stvari in delamo zaključke, počnemo ravno to napako. Najlažje jo prepoznamo po tem, da uporabljamo besedem kot so nikoli, vedno, vsi, vsak, noben ipd.
Nikoli mi ne bo uspelo.
Vsi so boljši kot jaz.
Vedno zamolčim!
Nikomur ni mar do mene...
Takšne pretirano posplošene misli so v glavnem netočne ter nas pripeljejo do čustev razočaranja, žalosti (če so usmerjene proti sebi) ali jeze (če so usmerjene pri drugih). Zaradi tega sebe, druge in svet okoli sebe vidimo v negativni luči, kar dodatno prinese, da se počutimo slabo. Ali jih prepoznate pri sebi?
Nekatere vrste pretiranega posploševanja so:
- Mentalni filter
- Črno belo razmišljanje
- Etiketiranje
- Pretiravanje
- Odpisovanje pozitivnega
Spremljajte članke še naprej in izvedite več o vsaki posamezni napaki.
