V filozofiji čuječnosti obstajajo osnovna načela prakse čuječnosti, ki nam pomagajo pridobiti največ iz čuječnih vaj in čuječnega načina življenja. Ta načela ali stališča so:
neobsojanje,
potrpežljivost,
um začetnika/otroška radovednost,
zaupanje,
osvoboditev teženj/neprizadevanje,
sprejemanje in
odpuščanje.
Ona se prepletajo, gojenje enega stališča pa lahko spodbudi razvijanje drugih oz. posamezno stališče nam lahko pomaga pri gojenju drugega stališča.
Vsak teden bom v seriji člankov "Razvijamo čuječna stališča" predstavila enega izmed teh stališč. Vabim vas, da do vsakega naslednjega tedna poskušate ozavestiti posamezno načelo ter ga poskušate razvijati, kolikor lahko. Dobrodošli so komentarji in vprašanja o tem, kako vam uspeva.
Neobsojanje
Čuječnost gojimo, kadar skušamo doživeti svojo trenutno izkušnjo brez obsojanja. Ne nanaša se samo na osebe okoli nas, obsojamo tudi lastne izkušnje, karkoli se nam zgodi. Navada našega uma je, da kategorizira in vrednoti naše izkušnje na dobre ali slabe. Karkoli se nam zgodi, imamo avtomatsko pripravljeno oceno tega dogodka. Če se odpravljamo nekam peš in je ravno začelo deževati, to ocenimo kot nesrečo (slabo); če dobimo popust v trgovini ,je to dobro; če smo nekomu všeč, ocenimo to kot dobro; če smo bolni ali je nekdo od bližnjih bolan, je to slabo; če pademo izpit, je to slabo... Primerov je veliko, saj naš um ves čas ocenjuje našo situacijo in skuša upravljati z dogodki okoli nas. To pa nas pogosto izčrpa in včasih pravzaprav ne vemo, če je neki dogodek res slab ali dober. Gneča v trgovini nas je morda rešila prometne nesreče na cesti, ki se je zgodila ravno, ko ste bili namenjeni iti po tej poti; bolezen nas lahko usmeri na boljše zdravstvene navade; dež pa je dober za njivo vašega očeta, torej solate bo tudi za vas. Na koncu je dež lahko zelo zabaven in zanimiv pojav ter mogoče spodbudi igro v vas.
Stališče neobsojanja nas opominja na to, da ozavestimo navado obsojanja in poskušamo opaziti le izkušnjo, brez tega vrednotenja. Poskušajte se izogniti temu, da takoj ocenite dogodek kot poželjen (dober) ali nepoželjen (slab). Je pač takšen, kakršen je... Najboljše, kar lahko naredite, je, da ga za nekaj trenutkov opazujete brez obsojanja.