"To, kar dosežemo notranje, bo spremenilo našo zunanjost." Plutarh
V današnjem času so psihoterapija in svetovanje še vedno stigmatizirani. Veliko ljudi misli, da psihoterapijo oz. svetovanje rabijo samo ljudje, ki so „nori“ in so preslabi ali premalo pametni, da rešijo sami svoje težave.
S tem se včasih srečam, ko omenim znancem, da se ukvarjam s psihoterapijo in jih prosim, da sporočijo, če bi koga to zanimalo. Kot da je sramota že to, da bi priznali, da poznajo kakšno osebo, ki bi te storitve potrebovala. Mi, psihoterapevti to vidimo zelo drugače, saj predstavlja velik del naše izobrazbe delo na samem sebi ter določeno število ur psihoterapije pri psihoterapevtu. Ali smo mi psihologi oziroma psihoterapevti zaradi tega najbolj nori ljudje na svetu, ali pa nekaj ni v redu z dojemanjem psihoterapije oz. svetovanja.
Življenjska resnica je, da se je malokdo od nas sistemsko učil eno najbolj pomembnih veščin, kako razviti psihološko odpornost, oz. kako se naučiti ostati psihološko stabilen, ko nas obremenjujejo različne stresne situacije, neprijetni vplivi okolice, travme ali enostavno izčrpanost pred stalnimi življenjskimi izzivi. Nobeden nas ne uči, kako se ukvarjati z našimi čustvi, kako jih prepoznati, razumeti, od kje so prišla in jih izraziti na način, da jih uporabimo za dobro nas in drugih. Nobeden nas ne uči, kaj narediti, ko se nam po glavi vrtijo misli sto na uro, ko zaradi tega ne moremo zaspati in se trudimo in trudimo pa ne gre. Škoda, saj to so zanimive stvari in uporabne v marsikateri vsakdnevni situaciji.
Določene strategije soočanja s težavami, neprijetnimi dogodki ali čustvi, smo spoznali skozi otroštvo, opazujoč svoje starše ali druge bližnje, učili se in popravljali skozi izkušnje. Nekaj tih življenskih pravil, prepričanj in strategij so nam tudi danes učinkovite, veliko jih danes ne pomaga več in služijo samo da bismo se izognili soočanju z težavo ali bolečino. Funkcionirajo vse dokler se ne pojave zahtevnejše in stresne situacije, ali velike življenske spremembe. Takrat naše strategije in prepričanja pridu na preizkus ter jih veliko ne opravi uspešno. Počutimo se nemočni pred intenzivnimi neprijetnimi čustvi.
Mi ljudje vseeno pričakujemo, da bi bili vedno sposobni ostati psihološko stabilni saj v nasprotnem primeru bi to pomenilo, da je nekaj narobe z nami (kot da bi jaz od sebe pričakovala, da znam programirati in dizajnirati spletne strani brez učenja ali pomoči).
Ko nam rečejo drugi, seveda dobronamerno, da naj se sprostimo, naj ne bomo pod stresom, da to ti ni zdravo, da nehamo razmišljati negativno in podobno, se takrat počutimo še slabše, saj si mislimo: “Kako to, da ne morem ostati normalen?“, „Kaj je narobe z mano?“, „Tako sem slab/a“. Kot da se pričakuje od nas, da imamo vsa ta znanja in da smo drugorazredni, če ne moremo obvladati situacije ali naših čustev. Bomo izgubili na tekmovanju močne samopodobe, v katerem vsi ponorelo poskušamo obdržati svojo pozicijo. V resnici pa vsi samo lažemo druge ali sebe in igramo, da smo trdi in odporni, medtem ko še dlje trpimo in se borimo. Vse dokler se toliko ne izčrpamo, da res ne znamo naprej. Vsi smo izobraženi iz področja svojega poklica, nabiramo znanja tudi o naših hobijih ali drugih izkušnjah, ampak samoumevno je, da o psihologiji in psihološkem funkcioniranju vemo vse. Smo ali normalni, ali nismo.
Resnica pa je drugačna. Vedno smo na poti spoznavanja sebe in osebne rasti. Če včasih rabimo spodbudo ali pomoč, ni nič narobe. Včasih je najbolj močna in odgovorna odločitev poiskati pomoč v obliki psihoterapije oziroma svetovanja. Ne zato, ker ste preslabi, da bi svoje težave rešili sami, ampak zato, ker trenutno nimate pravega recepta ali prave sestavine.
Predstavljajte si, da greste kuhati kosilo. Če ne poznate recepta za jed, ki jo hočete pripraviti, ga poiščete, če nimate vseh sestavin doma, greste v trgovino in kupite vse potrebno. Na koncu zamešate vse sestavine, dodate začimbe in bdite nad loncem … porabite čas, znanje in trud, da si skuhate kosilo. V čuječni sobi je enako. Lahko vam predlagamo kakšen recept oziroma idejo, lahko vas naučimo kakšno novo sestavino oziroma tehniko, vi pa boste vse to zamešali in naredili iz tega jed za uživanje.
Skratka, psihoterapijo oziroma svetovanje lahko vidite kot vlaganje v samega sebe, kot pridobivanje novih sestavin za vaš samorazvoj in lažje funkcioniranje v življenju. Gledate lahko kot na orodje za osebno rast, ki vas bo pripeljala do boljšega počutja in uspešnejše realizacije vaših ciljev. Vsaka težava, četudi gre za težje anksiozne ali depresivne simptome, ni znak vaše slabost in neadekvatnosti, ampak je odlična priložnost, da se soočite z njimi in jih prevladate ter greste iz tega močnejši in modrejši.
Ljudje smo osupljivi, včasih rabimo samo malo spodbude ...
Več o psihoterapiji in mojih pristopih na psihoterapija
Več o storitvah Čuječne sobe na storitve, delavnice, dogodki
