Asertivnost je komunikacijski slog. Je sposobnost ali veščina, da oseba lahko izrazi svoja čustva, misli, prepričanja in mnenja na odprt način, ki ne krši pravic drugih. Drugi slogi komuniciranja, ki so vam morda poznani, vključujejo agresivnost, ki je slog, ki krši pravice drugih, in pasiven slog, kjer kršimo naše lastne pravice.
Verjetno ste tudi slišali za pasivno-agresivno komunikacijo. Gre za to, da je oseba v bistvu agresivna, vendar na pasiven ali posredni način. Na primer, nekdo je lahko jezen, vendar ne deluje na očitno agresiven način, tako da vpije ali udari, namesto tega na primer močno zaloputne z vrati ali jezno molči.
1. Naučiti prepoznati razlike med pasivnim, asertivnim in agresivnim stilom komunikacije.
Pomembno je naučiti se prepoznati verbalne in neverbalne značilnosti različnih stilov komuniciranja. Tako lahko prepoznamo pasivno, asertivno ali agresivno vedenje pri sebi in drugih. Prvi korak k spremembi vedenja je prepoznati, kateri vidik moramo spremeniti. Mogoče ste sposobni asertivno govoriti, to pomeni, da so vaše verbalne spretnosti asertivne, a vaša neverbalna komunikacija je lahko precej pasivna in v nasprotju z vašo verbalno komunikacijo. Na primer, če rečete »ne maram, ko to storiš«, kar je asertivna izjava, ampak to storite z zelo tihim glasom, brez stika z očmi in z nemirnimi gibi nog. Na ta način vaše neverbalno obnašanje bo spodkopalo vaše verbalno in vaše sporočilo verjetno ne bo sprejeto kot resno. V vsaki situaciji, v kateri bi se želeli bolj zavzeti zase, in ne veste kaj narediti, najprej se vprašajte in identificirajte, ali ste pasivni, asertivni ali agresivni, ter kako bi povedali oz. naredili, če bi bili asertivni. Vprašajte se, ali so moje pravice zadovoljene, ali sem poskrbel(a), da pravice drugih niso poškodovane.
2. Naučiti misliti asertivno
Eden od dejavnikov, ki nam lahko otežuje, da smo asertivni, je naše razmišljanje. Vsi imamo prepričanja o sebi, o drugih ljudeh in o tem, kako deluje svet. Običajno ta prepričanja izhajajo iz naših izkušenj na svetu in so takrat imela smisel za nas. Kot odrasli lahko še vedno imamo določena prepričanja, čeprav nismo več v isti situaciji. Še naprej domnevamo, da je prepričanje resnično, ne da bi ga preverjali. V nadaljevanju so navedene nekatere tipične neasertivne misli. Preverite, ali se katere od njih nanašajo na vas.
• Ne smem govoriti, kako se resnično počutim ali mislim, ker ne želim obremeniti druge z mojimi težavami.
• Če se zavzamem zase, bom razburil drugo osebo in uničil naš odnos
• Ne rabim reči, kaj potrebujem ali kako se počutim: ljudje, ki so mi blizu, bi morali že to vedeti
• Na koncu se bo vse dobro rešilo in kakorkoli ni moja krivda
• Če izrazim, da sem zaskrbljen(a), bodo ljudje mislili, da sem šibek/-ka in si mi bodo posmehovali ali izkoristili.
Vzemite si tudi vi čas in preverite, če lahko ugotovite, kakšna so vaša neasertivna prepričanja, ki jih imate. Za nekatere ljudi zadostuje že, da se zavedajo, da tako razmišljajo. Tak način jim namreč pomaga, da svoje misli spremenijo, še posebej, če se zavedajo, da imajo pravico spremeniti misli in razmišljati drugače. Vendar pa za večino ljudi že samo zavedanje, da razmišljajo na neasertiven način ne zadostuje, da ga spremenijo. V kognitivno vedenjski terapiji obstaja en način obravnavanja nekoristnih misli, in sicer, da jih izpodbijamo. To se imenuje tudi razpravljanje ali kognitivna restrukturacija.
3. Pripraviti telo na asertivnost
Anksioznost in stres lahko vplivajo na to ali bomo uporabili asertivno mišljenje in vedenje ter kako naša komunikacija bo verbalno in neverbalno usklajena. Zato je treba poskrbeti, da je telo sproščeno. Telo in um sta povezana in ko je telo sproščeno, je verjetnost večja, da nam bod tudi misli sproščene in pogumne za asertivno razmišljanje. Če je naše telo sproščeno, naše asertivno razmišljanje lahko pretočimo v primerne besede, uporabimo asertivne tehnike in uskladimo tisto, kar povemo z našo neverbalno komunikacijo. Tako je vtis popoln in res stojimo za tistim kar smo povedali. Zato je pomembno sprostiti telo. To lahko sprostimo s pomočjo dihalnimi ali sprostitvenimi tehnikami in čuječnimi meditacijami.
4. Kako se vedeti asertivno?
Obstaja več tehnik asertivnosti, ki jih lahko uporabljamo v različnih situacijah, odvisno, kaj je primerno. Pri tem ne smemo pozabiti, da naše asertivno vedenje je odvisno ne samo od besed ampak tudi od neverbalne komunikacije. Asertivna oseba govori z odločnim glasom, enakomernim tonom, ne dviguje ga, s odprtim položajem telesa, ki spodbuja komunikacijo, ne pa napada drugo osebo. V nadaljevanju so navedene samo nekatere od njih.
Osnovna asertivna izjava
Osnovna asertivna izjava je, ko izrazimo stavek, ki jasno izraža naše potrebe, prepričanja, mnenja ali občutke. Ta vrsta izjave se lahko uporablja vsak dan, da bi druge seznanili z našimi potrebami. Navadno se za osnovno asertivno izjavo uporablja izraz »Jaz«. Primeri »jaz« izjave so:
• »Oditi moram do 5. ure.«
• »Zadovoljen/-na sem s tem, kako je zadeva rešena.«
• »Cena bo 2000 EUR.«
Empatična asertivna izjava
Ta vrsta asertivnosti vsebuje element prepoznavanja čustev, potreb ali občutkov druge osebe kot tudi prepoznavanje in upoštevanje vaših potreb in želj. Primeri empatične trditve:
• »Vem, da ste trenutno zaposleni, vendar bi vas rad prosila nekaj.«
Empatična asertivna izjava je koristna, ko obstaja možnost da odreagirate pretirano ali agresivno, saj z njo pridobite dodaten čas, da si predstavljate položaj druge osebe in počasi določite svoj odgovor.
Asertivna izjava o neskladnosti
Izjava o neskladnosti deluje tako, da opozarja na neskladje med prejšnjim dogovorjenim in tem, kar se dejansko dogaja. To je koristno za pojasnitev, ali obstaja nesporazum ali nasprotje, in če se vedenje oseba ne ujema z njegovimi besedami.
Primeri asertivne izjave o neskladnosti: »Nataša, po eni strani pravite, da želite izboljšati sodelovanje med našimi oddelki, vendar pa na drugi strani dajete izjave o nas, ki nam otežujejo sodelovanje. Strinjam se, da lahko izboljšamo stanje, zato bi rada govorila o tem.«
Tehnika zlomljene plošče
Ta spretnost vključuje, da pripravite, kar boste povedali, in dobesedno ponavljate tako pogosto, kot je potrebno, na miren in sproščen način. Ta veščina se lahko uporablja v večini situacij. Dobro jo je uporabiti, ko se ukvarjate z ljudmi, ki dobro artikulirajo besede, vse kar morate storiti, je, da se držite pripravljenih vrstic. Pomaga vam ohraniti sproščenost, ker veste, kaj boste povedali, in lahko ohranjate stabilen komentar, izogibate pa se nepomembne logike ali argumentacijske vabe. To je še posebej dobra tehnika, ko želite reči »ne«.