Koliko časa vsak dan porabimo za razmišljanje o stvareh, ki so se že zgodile in jih ne moremo spremeniti (preteklost), ali o stvareh, za katere ne vemo, če se sploh bodo zgodile (skrbi o prihodnosti). Kolikokrat smo zaradi takšnih misli na avtomatskem pilotu: medtem ko naše telo počne eno, je naš um nekje drugje in mi ne doživljamo popolnoma vsega, kar se nam dogaja.
Kaj bi se zgodilo, če bi se od danes odločili eno stvar na dan narediti popolnoma zavestno v sedanjem trenutku?
Na primer, kaj če bi se danes popolnoma zavestno oprhali? Kaj bi se spremenilo v vašem življenju, če bi popolnoma doživeli vodo na vaši koži medtem, ko se tuširate, pozorno poslušali šumenje vode, ki teče iz tuša, opazili razlike v zvokih vode, občutili temperaturo zraka v kopalnici, videli vodne kaplje na delih vašega telesa ali curek vode, ki se spušča čez vaše telo. Kaj, če bi se tuširali in vse to doživeli, brez da bi pri tem v mislih bili nekje drugje - na primer v mislih o tem, kaj boste storili kot naslednjo stvar ali kaj se je zgodilo dan prej.
Kaj bi se zgodilo, ko bi naslednjič, ko greste od parkirišča do stavbe vaše pisarne, bili popolnoma zavestni glede vsega, kar se dogaja in poskušali to doživeti s čim več čutili? Kaj ko bi se zavedali in občutili prav vsako mišico, ki vam pomaga, da naredite korake. Ko bi popolnoma čutili trda tla pod vašimi stopali, premikanje nog in rok medtem ko hodite. Če bi med hojo poslušali zvoke ki jih slišite okoli sebe, veter, ptiče, avtomobile, glasove drugih ljudi. Ko bi začutili lastno dihanje med hojo, vdih, ki vstopa v telo, in izdih ki gre ven iz telesa. Ko bi pozorno pogledali okoli sebe in poskušali s pogledom ujeti vse detajle, ki jih vidite, katere drugače mogoče niti ne opazite, ali sploh ne veste, da so tam: ljudi, stavbe, naravo, nebo,....
Pomislite samo na vse užitke ob gledanju, poslušanju, okušanju, vonjanju, dotikanju, ki jih zaradi avtomatskega pilota sploh ne opazite. Morda gredo na tak način mimo vas celo veliki deli vašega vsakdanjega življenja. Zdaj imate priložnost raziskovati, kako se doživetje vsakdanjih aktivnosti spremeni, če na njih usmerimo polno pozornost.
Čuječni modus oz. modus bivanja nam omogoča, da se spet začnemo popolnoma zavedati svojega življenja. Zagotavlja nam sposobnost, da se od časa do časa »srečamo sami s seboj« in sprejmemo namerne odločitve. Na ta način se sprosti tudi več časa, ki bi ga drugače vzelo izvajanje vaj. Bolj kot uskladimo naša dejanja z našimi nameni, manj časa zapravljamo za vedenjske in miselne vzorce, ki nam ne koristijo. Včasih to tudi pomeni, da si ne bomo predolgo prizadevali doseči cilje, ki bi jih bilo pametneje za nekaj časa opustiti.