Dihanje je zelo pomembno v našem življenju in tudi v praksi meditacije in sprostitvenih tehnik. Dihamo od začetka našega rojstva in ne nehamo vse do smrti. Z dihanjem izdihujemo odpadne snovi in z vdihom se obnovimo. Če se za kratek čas ta proces ustavi, naši možgani ostanejo brez potrebnega kisika in lahko pride do nepopravljive škode. Dihanje in srčni utrip sta naša temeljna življenjska ritma.
Slednja se spreminjata, odvisno od naših aktivnosti ali čustvenih stanj. Pospešujeta se pri telesnemu naporu ali čustveni vzburjenosti ter upočasnita, medtem ko spite ali se sproščate.
Do neke mere imamo zavesten nadzor nad dihanjem. Če se tako odločimo, ga lahko ustavimo za kratek čas, lahko tudi upravljamo z njim, lahko dihamo globoko ali plitvo. No, najpogosteje pa dihanje imamo za samoumevno in ga sploh ne opazujemo in upravljamo z njim. Vsaj dokler ne začnemo meditirati ali uporabljati sprostitvene tehnike. Dihanje je močan zaveznik in učitelj v meditaciji.
Ko smo v stresu ali tesnobni, dihamo vse hitreje in hitreje ter vse bolj plitko. To ima za posledico še več stresa in tesnobe, saj takrat vir stresa ni samo zunanji dogodek, ampak nas izčrpa tudi naša fiziološka reakcija na stres in sporoča možganom, da stres narašča. To lahko ustavimo s pravilnim dihanjem, ki prebudi v nas sprostitveno reakcijo.
Vrste dihanja
Ločimo tri vrste dihanja: apikalno (dihanje z vrhom prsnega koša), torakalno oz. prsno (dihanje s prsnim košem) in trebušno (diafragmalno) dihanje. Med najučinkovitejšimi je ravno diafragmalno dihanje, saj nas hitro pripelje do globokega in počasnejšega dihanja ter sprostitvene reakcije. Diafragmalno dihanje je naravna oblika dihanja, značilna za novorojenčke. V življenju zaradi različnih vplivov (prekomerni stres, telesne obremenitve, strahovi, pritiski, anksiozna stanja itd.) ta način dihanja zamenjamo za prsno dihanje.
Priložnost za vadbo zavedanja. Opazite lastno dihanje v različnih situacijah: npr. v službi, v prometu, doma, ali med sprehodom. Ko ste vzburjeni, jezni, presenečeni, ali sproščeni. Bodite pozorni na to, kako se vaše dihanje spreminja. Včasih je naše dihanje bolj umirjeno, včasih s prekinitvami, včasih oteženo.
Kako dihati diafragmalno?
Priporočljivo je vaditi vsakodnevno vsaj 2-krat na dan po par minut. Vajo lahko izvajate v sedečem položaju, eno dlan položite na popek, drugo pa na prsa nad srcem. Med dihanjem zgornja roka miruje, spodnja pa se premika: ko vdihujete zrak, se trebuh napolni kot balon, ko izdihujete se vrne nazaj v prvotni položaj. Vaša roka naj nadzoruje, ali delate prav. Vdih traja približno 4 sekunde, izdih 4 sekunde ali več (pomembno je, da izdih traja tako dolgo kot vdih ali dlje, npr. v razmerju 3s:5s, 4s:5s, 4s:6s, 5s:6s itn.) Vdihujte na nos, izdihujte skozi nos ali usta.
Če želite izbedeti več o sprostitvenih tehnik in drugih antistres tehnik prijavite se na Antistres tečaj: Moja sprostitev
Preberite si še: O stresu, stresni reakciji in sprostitveni reakciji - naši prirojeni sposobnosti obvladovanja stresa
