Stres je lahko vsaka sprememba, na katero se je treba prilagoditi. Človek, ko se srečuje z zahtevno, potencialno stresno situacijo, jo najprej ocenjuje: kako nevarno ali težko je stanje in kakšne vire/sposobnosti, ki mu pomagajo pri spopadanju s situacijo, ima na razpolago. Tesnobni ljudje ali ljudje v stresu, pogosto označijo, da je dogodek (1) nevaren, težek ali boleč in (2) da nimajo potrebnih sredstev za soočanje.
Lahko rečemo da je posameznik v stanju stresa, ko zaznava, da določena situacija prerašča njegove sposobnosti soočanja ali ogroža dobrobit življenja (Lazarus, 1966).
Viri stresa lahko izhajajo iz vašega okolja (npr. hrup, onesnaženje, umetna svetloba), lahko so to socialni stresorji (roki, finančne težave, razgovori za službo, predstavitve, nesoglasja, zahteve za vaš čas in pozornost, izguba ljubljene/bližnje osebe), fiziološki stresi (npr. hitra rast v adolescenci, menopavza, bolezni, staranje, poškodbe, premalo gibanja, slabe prehranske navade, nezadostna količina spanja. Vaša fiziološka reakcija na stres), vaše misli (vaši možgani interpretirajo kompleksne spremembe v svojem okolju in telesu in določijo, kdaj se vključi "krizni alarm"). Veliki stresni dogodki kot tudi ponavljajoči se majhni dogodki, ki se kopičijo, lahko sprožijo stresno reakcijo. Za ustrezno soočenje s stresom je zelo pomembno zavedati se jih. Katere situacije vam najpogosteje povzročajo stres? Zapišite jih na papir ali vodite dnevnik naslednjih par tednov in spoznajte vaše vire stresa.
Stresna reakcija: Boj ali beg
Stresna reakcija je pravzaprav niz biokemičnih sprememb, ki pripravijo človeka, da se spopada z grožnjo ali nevarnostmi. Kaj se dogaja v našem telesu? Možganska skorja pošlje alarm v hipotalamus. Hipotalamus stimulira simpatični živčni sistem (zviša se srčni utrip, pospeši hitrost dihanja, poveča napetost mišic, poveča metabolizam in krvni tlak). Kri je usmerjena v večje mišice, ki vam lahko pomagajo boriti se ali pobegniti. Doživite metuljčke v želodcu. Vaša diafragma in anus se zaprejo. Zenice se širijo, da bi izostrili vid, sluh pa postane bolj občutljiv). Vse nas v telesu pripravlja, da se borimo ali bežimo pred nevarno situacijo. Nekoč je našim prednikom takšna reakcija pomagala, da so preživeli nevarne situacije, kot je npr. napad medveda, vendar danes redko doživljamo take življenjsko nevarne situacije. Danes, na žalost, prehitro reagiramo s stresno reakcijo in se dolgo potem ne moremo vrniti v predhodno sproščeno stanje. Ta podaljšana reakcija boja ali bega ima za posledico, da nadledvične žleze začnejo izločati kortikoide (adrenalin, noradrenalin, kortizol), kar zavira prebavo, razmnoževanje, rast, obnovo tkiv in funkcioniranje našega imunskega sistema. Pojavijo se simptomi kroničnega stresa in bolezni povezane z kroničnim stresom.
Sprostitvena reakcija
Na vso srečo, mehanizem ki nas spravi v stresno reakcijo, nas lahko pripelje tudi do sprostitvene reakcije. Herbert Benson (1975) je prvi trdil, da lahko uporabimo svoj um tako, da spremenimo svoje škodljive fizične reakcije, izboljša svoje zdravje in morda zmanjšamo svoje potrebe po zdravilih. Skoval je ta izraz »sprostitvena reakcija« za sklicevanje na ta naravni obnovitveni odziv. Sprostitvene tehnike nam pomagaju da dosežemo sprostitveno reakcijo in so ene med najučinkovitejšim tehnikami za soočanje s stresom.
Za mnoge od nas sprostitev pomeni samo sedeti pred TV ob koncu napornega dneva ali uleči se na posteljo in zaspati. Toda to ni dovolj, da zmanjšate škodljive posledice stresa.
Za učinkovit boj proti stresu moramo aktivirati naš naravni sprostitveni odziv telesa. Moramo ga spet znova prebuditi.
Učenje osnov tehnik sproščanja ni težko, a zahteva vadbo. Že 10 - 20 min/dan vadbe sprostitvenih tehnik ali meditacije dela čudeže. Če želite še boljši učinek: 30 min - 1h / dan. Če to zveni kot zastrašujoča zaveza, ne pozabite, da se mnoge od omenjenih tehnik lahko vključi v vaš obstoječi dnevni urnik, se izvaja na vaši mizi v času kosila ali na avtobusu med jutranjo vožnjo.
Ko se aktivira sprostitvena reakcija:
-
vaš srčni utrip se zmanjša
-
dihanje postane počasnejše in globlje
-
krvni tlak pade in se stabilizira
-
vaše mišice se sprostijo
-
vaše telo se začne zdraviti
-
povečuje energijo in koncentracijo,
-
lajša bolečine,
-
povečuje sposobnosti za reševanje problemov,
-
povečuje motivacijo in produktivnost
Viri:
- Lazarus, R. S. (1966). Psychological Stress and the Coping Process. New York: McGraw-Hill.
- Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- Davis, M., Eshelman, E. R., in McKay, M. (2008). The relaxation and stress reduction workbook (5. izdaja). Oakland, CA: New Harbinger
Sprostitvene reakcije se lahko naučite tudi v Čuječni sobi skozi program sprostitvenih tehnik Moja sprostitev ali skozi individualni pristop učenja sprostitvenih in drugih tehnik za zmanjevanje stresa:i svetovanje/psihoterapija.
